Cene plina v Evropi znova rastejo

Povzetek: Evropske veleprodajne cene zemeljskega plina so se 12. novembra zvišale že tretji trgovalni dan zapored. Referenčna cena TTF je dosegla 88,42 EUR/MWh, medtem ko nižje zaloge, negotovost glede dobav utekočinjenega plina in konkurenca azijskih kupcev povečujejo občutljivost trga. V Sloveniji so se medtem spremenili tudi ceniki posameznih dobaviteljev.

◉ Cena evropskega plina TTF je 12. novembra dosegla 88,42 EUR/MWh, kar je približno 2 % več kot dan prej.

◉ Zaloge zemeljskega plina v EU so bile 21. oktobra napolnjene približno 75-odstotno, kar je manj od dolgoletnega povprečja za to obdobje.

◉ Slovenski dobavitelji so v novembrskih cenikih objavili cene dobave od 44,90 do 59,00 EUR/MWh brez DDV, pri dveh dobaviteljih pa je za december napovedana dodatna podražitev.

Evropski trg zemeljskega plina znova v znamenju rasti

Cene zemeljskega plina na evropskem veleprodajnem trgu so se 12. novembra zvišale že tretji trgovalni dan zapored. Referenčna cena nizozemskega vozlišča TTF za dobavo v bližnjem obdobju je dosegla 88,42 EUR/MWh, kar je pomenilo približno 2-odstotno dnevno rast.

Podražitev je bila zanimiva tudi zaradi dogajanja na naftnem trgu, kjer so se cene surove nafte znižale. Trga zemeljskega plina in nafte se namreč ne odzivata vedno enako, saj nanju vplivajo različni dejavniki ponudbe, povpraševanja in logistike.

Pri evropskem plinu je v ospredju predvsem kratkoročna zanesljivost oskrbe pred zimsko sezono. Trgovci spremljajo stanje skladišč, razpoložljivost utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), vremenske napovedi in dogajanje na pomembnih dobavnih poteh.

Rast cen zato ni zgolj posledica trenutnega povpraševanja, temveč tudi ocenjevanja tveganj, ki bi lahko vplivala na razpoložljivost plina v prihodnjih tednih.

Nižje zaloge povečujejo občutljivost trga

Po podatkih Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) so bile evropske podzemne zaloge plina 21. oktobra 2026 napolnjene približno 75-odstotno.

To je manj od zgodovinskega povprečja za ta del leta. Ob koncu pretekle zimske sezone, marca 2026, so zaloge dosegle približno 28 % zmogljivosti, zato je bilo njihovo poletno polnjenje zahtevnejše in dražje.

Po oceni ACER je strošek polnjenja evropskih skladišč v letu 2026 dosegel visoko raven. Na razmere so vplivale motnje v dobavi LNG z Bližnjega vzhoda, počasnejše polnjenje skladišč in večja odvisnost Evrope od alternativnih dobaviteljev.

Nižje zaloge same po sebi še ne pomenijo neposredne nevarnosti pomanjkanja plina. Pomenijo pa manjšo varnostno rezervo, zaradi česar se lahko trg močneje odzove na hladnejše vreme, motnje v dobavi ali povečano povpraševanje.

Evropska komisija ob tem poudarja, da ima evropski plinski sistem zaradi razvejane infrastrukture in večje zmogljivosti za uvoz LNG več možnosti za prilagajanje kot pred energetsko krizo leta 2022.

Konkurenca za LNG postaja vse pomembnejša

Evropa je po zmanjšanju dobav ruskega plina postala bolj odvisna od utekočinjenega zemeljskega plina. Med pomembnejšimi dobavitelji so ZDA, medtem ko imajo pomembno vlogo na svetovnem trgu tudi Katar in drugi izvozniki.

Po podatkih ACER je ameriški LNG poleti 2026 predstavljal približno 30 % celotne oskrbe EU z zemeljskim plinom. Dobave iz Katarja so bile v istem obdobju močno omejene, evropski uvoz LNG pa se je zmanjšal.

To pomeni, da mora Evropa za zagotavljanje zadostnih količin plina vse bolj tekmovati z azijskimi kupci.

Japonska, Južna Koreja in Kitajska so pomembni uvozniki LNG. Če se njihovo povpraševanje poveča, lahko trgovci posamezne pošiljke usmerijo na trge, kjer dosegajo višje prodajne cene.

Dodatno negotovost povzročajo razmere na Bližnjem vzhodu. Morebitne motnje v ladijskem prometu skozi Hormuško ožino bi lahko vplivale na izvoz katarskega LNG in povečale stroške mednarodnega transporta.

Za evropski trg je zato pomembno ne samo, koliko plina je na voljo, temveč tudi, kako hitro in po kakšni ceni lahko prispe do evropskih terminalov.

Kako se rast cen odraža v Sloveniji?

Gibanje evropskih veleprodajnih cen je pomembno tudi za Slovenijo, vendar se spremembe na borzi ne prenesejo neposredno in takoj na gospodinjske račune.

Slovenski odjemalci zemeljski plin kupujejo po pogodbah z dobavitelji, ki imajo različne nabavne strategije, cenovne formule in obdobja veljavnosti cenikov. Zato se lahko cene med posameznimi ponudniki precej razlikujejo.

Primerjava slovenskih cenikov, ki so bili preverjeni 10. novembra 2026, kaže naslednje cene dobave za gospodinjstva:

Vir: primerjava objavljenih cenikov slovenskih dobaviteljev, preverjena 10. novembra 2026. Preračunano iz EUR/kWh v EUR/MWh. Cene vključujejo samo dobavo energenta, brez DDV, omrežnine, trošarine, prispevkov in morebitnih mesečnih nadomestil. Akcijske ponudbe imajo posebne pogoje.

Razlika med najnižjo in najvišjo navedeno ponudbo znaša 14,10 EUR/MWh oziroma približno 31,4 %. To kaže, da ima izbira dobavitelja in vrste pogodbe pomemben vpliv na strošek dobave.

Novembrska podražitev pri Istrabenz plinih in Plinarni Maribor

Posebej pomembna je sprememba cenika družb Istrabenz plini in Plinarna Maribor.

Od 1. novembra 2026 se je cena dobave za gospodinjstva zvišala z 0,05350 na 0,05900 EUR/kWh brez DDV. To pomeni 10,3-odstotno podražitev glede na predhodno ceno.

Družbi sta napovedali tudi naslednjo spremembo: od 10. decembra 2026 naj bi cena dobave znašala 0,06900 EUR/kWh brez DDV.

Spremembe cene dobave pri dveh slovenskih dobaviteljih

Do 31. oktobra

53,50 €/MWh

Od 1. novembra

59,00 €/MWh

Od 10. decembra – napoved

69,00 €/MWh

+10,3 % novembra · dodatnih +16,9 % decembra

Cene brez DDV, omrežnine in drugih dajatev. Primerjava se nanaša na dobavo energenta.

Če bi gospodinjstvo porabilo 1.000 kWh po novembrski ceni, bi strošek same dobave znašal 59 EUR brez DDV. Po napovedani decembrski ceni bi znašal 69 EUR. Razlika bi bila 10 EUR brez DDV oziroma 12,20 EUR z 22-odstotnim DDV.

Za letno porabo 12.000 kWh bi bila razlika med obema cenama 120 EUR brez DDV oziroma 146,40 EUR z DDV, če bi se posamezna cena uporabljala za celotno letno porabo. To je ponazoritev cenovnega učinka, ne napoved dejanskega letnega računa.

Kaj dejansko plačujejo slovenska gospodinjstva?

Pri primerjavi cen je treba razlikovati med ceno dobave in končnim stroškom zemeljskega plina.

Po zadnjih objavljenih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je povprečna končna cena zemeljskega plina za gospodinjstva v drugem četrtletju 2026 znašala 0,087 EUR/kWh oziroma 87 EUR/MWh.

Ta znesek vključuje davke in druge stroške, zato ni neposredno primerljiv s cenami dobave v zgornji tabeli.

Končni račun gospodinjstva lahko vključuje:

• dobavo zemeljskega plina;
• omrežnino za distribucijo in meritve;
• prispevke in okoljsko dajatev;
• trošarino;
• davek na dodano vrednost;
• morebitno mesečno nadomestilo dobavitelja.

Pomembna je tudi vrsta pogodbe. Pri fiksni ceni se spremembe na veleprodajnem trgu praviloma ne prenesejo neposredno na odjemalca med trajanjem dogovorjenega obdobja. Pri spremenljivi ceni pa je vpliv odvisen od pogodbenega cenovnega modela.

Kaj bo vplivalo na cene v prihodnjih tednih?

V prihodnjih tednih bodo evropski trgovci spremljali predvsem štiri dejavnike.

Vremenske razmere: Hladnejše vreme lahko poveča porabo plina za ogrevanje in pospeši praznjenje skladišč.

Dobave LNG: Razpoložljivost ameriškega in katarskega utekočinjenega plina bo pomembna za uravnoteženje evropskega trga.

Stanje skladišč: Hitrost črpanja in preostala količina zalog bosta vplivali na oceno varnosti oskrbe v drugi polovici zime.

Geopolitična tveganja: Morebitne motnje na Bližnjem vzhodu ali v drugih pomembnih dobavnih regijah bi lahko povečale stroške in negotovost.

Evropska komisija sicer ocenjuje, da ima EU dovolj prilagodljivo infrastrukturo za obvladovanje zimskega povpraševanja, vendar bo dejanska potreba po dodatnem uvozu odvisna predvsem od temperatur in porabe.

Evropski trg in slovenski odjemalci pred zimo

Najnovejša rast evropskih cen zemeljskega plina kaže, da trg pred zimo ostaja občutljiv na razmere v dobavnih verigah. Tretji zaporedni dan rasti in približevanje ravni 90 EUR/MWh znova poudarjata pomen razpoložljivih zalog in mednarodne konkurence za LNG.

Slovenija se pri tem sooča z dvema različnima cenovnima ravnema. Evropski veleprodajni trg se odziva na dnevne spremembe ponudbe in povpraševanja, domače gospodinjske cene pa so odvisne tudi od cenikov, pogodbenih pogojev in odločitev dobaviteljev.

Novembrske podražitve pri nekaterih ponudnikih ter napovedane decembrske spremembe kažejo, da se pritisk na stroške dobave že odraža tudi na slovenskem trgu.

Za nadaljnje gibanje cen bo odločilno, ali bodo evropske dobave, zaloge in vremenske razmere omogočile dovolj stabilno oskrbo skozi zimo 2026/27.

Viri

1. Investing.com – Evropske cene plina rastejo že tretji dan zapored (12. 11. 2026).
2. Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) – Evropska skladišča plina so 75-odstotno napolnjena (27. 10. 2026).
3. Evropska komisija – Evropski plinski sistem je kljub nižjim zalogam pripravljen na zimo (8. 10. 2026).
4. Varčevanje Energije – Cena plina 2026: primerjava slovenskih dobaviteljev in napovedi za zimo (10. 11. 2026).
5. Lider.si – Cene energentov za gospodinjstva od 1. novembra 2026.
6. Statistični urad Republike Slovenije – Cene energentov v drugem četrtletju 2026 (3. 9. 2026).
7. Uredniško razkritje in transparentnost – Denarni Fokus.