Kratek opis: Glavni ekonomist ECB Philip Lane nakazuje možnost novega zvišanja obrestnih mer že decembra. Inflacija v evrskem območju je oktobra dosegla 4 %, predvsem zaradi izrazite rasti cen energentov, kar povečuje pritisk na evropsko denarno politiko.
◉ Philip Lane ocenjuje, da bi bilo decembrsko zvišanje obrestnih mer smiselno, če se gospodarski in inflacijski podatki do takrat bistveno ne spremenijo.
◉ Inflacija v evrskem območju je oktobra dosegla 4 %, kar je dvakrat toliko kot ciljni 2-odstotni ravni ECB. Cene energentov so se medletno zvišale za 20,8 %.
◉ Morebitno tretje zvišanje obrestnih mer v letu 2026 bi lahko dodatno vplivalo na stroške financiranja, kreditno aktivnost, evropske obvezniške trge in gospodarsko rast.
ECB vse resneje razmišlja o novem zvišanju
Evropska centralna banka (ECB) se približuje eni pomembnejših odločitev letošnjega decembra. V ospredju je možnost novega zvišanja ključnih obrestnih mer, saj se inflacijski pritiski v evrskem območju znova krepijo.
Glavni ekonomist ECB Philip Lane je 10. novembra v pogovoru za Bloomberg Television poudaril, da bi bilo zvišanje obrestnih mer na decembrskem zasedanju preudarno, če bi takrat razpoložljivi podatki ostali primerljivi s trenutnimi.
Njegova izjava je pomemben signal finančnim trgom. Lane namreč ne govori zgolj o teoretični možnosti zaostrovanja denarne politike, temveč izrecno podpira možnost novega ukrepa, če se trenutne gospodarske razmere ne bodo bistveno spremenile.
Ob tem opozarja, da inflacija še ni dosegla najvišje ravni in da je v prihodnjih mesecih mogoče pričakovati dodatne cenovne pritiske.
Takšna sporočila povečujejo verjetnost, da bo decembrsko zasedanje ECB eno pomembnejših za evropske finančne trge ob koncu leta.
Energenti ponovno poganjajo inflacijo
Najnovejši podatki potrjujejo, zakaj se razprava o dodatnem zaostrovanju denarne politike znova krepi.
Po prvi oceni Eurostata je medletna inflacija v evrskem območju oktobra dosegla 4,0 %, potem ko je septembra znašala 3,8 %. To pomeni nadaljnje odmikanje od srednjeročnega inflacijskega cilja ECB, ki znaša 2 %.
Najizrazitejši pritisk prihaja iz energetskega sektorja. Cene energentov so bile oktobra medletno višje za 20,8 %, septembra pa za 18,9 %.
Tudi druge skupine cen so zabeležile rast:
- Storitve: 3,3 % (septembra 3,2 %).
- Hrana, alkohol in tobak: 1,6 % (septembra 1,3 %).
- Industrijsko blago brez energentov: 1,2 % (septembra 1,1 %).
Temeljna inflacija, ki ne vključuje energentov, hrane, alkohola in tobaka, je ostala pri 2,5 %.
Prav slednji podatek je za ECB posebej pomemben. Čeprav trenutno največji del inflacijskega pritiska izhaja iz energentov, centralna banka spremlja tudi možnost, da se višji stroški poslovanja, prevoza in proizvodnje postopoma prenesejo v cene drugih izdelkov in storitev.
Če bi se takšen proces nadaljeval, bi se lahko inflacijski pritiski ohranili tudi po morebitni umiritvi energetskih trgov.
Tretje zvišanje obrestnih mer v letu 2026?
Po navedbah Reutersa bi morebitno decembrsko zvišanje pomenilo tretji takšen ukrep ECB v letošnjem letu.
To bi predstavljalo nadaljnji premik evropske denarne politike v bolj restriktivno smer. Namen takšne politike je omejiti inflacijo z višjimi stroški zadolževanja in posledično umiriti povpraševanje v gospodarstvu.
Vendar odločitev ni samoumevna.
ECB mora pri določanju obrestnih mer upoštevati več dejavnikov: gibanje cen energentov, temeljno inflacijo, plačno dinamiko, gospodarsko aktivnost in razmere na kreditnem trgu.
Prehitro zaostrovanje bi lahko dodatno obremenilo evropska podjetja in gospodinjstva, medtem ko bi prepočasno ukrepanje lahko povečalo tveganje, da se višja inflacija utrdi v širšem gospodarstvu.
Decembrska odločitev bo zato odvisna predvsem od podatkov, ki jih bo centralna banka prejela v prihodnjih tednih.
Posledice za evropsko gospodarstvo in trge
Morebitno zvišanje obrestnih mer bi imelo širše posledice, ki bi segale daleč prek bančnega sistema.
Podjetja bi se lahko soočila z dražjim financiranjem investicij, širitve poslovanja in obratnega kapitala. Gospodinjstva bi občutila pritisk predvsem pri posojilih z variabilno obrestno mero, medtem ko bi višje obrestne mere lahko vplivale tudi na povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah.
Pomemben odziv je mogoče pričakovati tudi na evropskih obvezniških trgih. Višja pričakovanja glede obrestnih mer praviloma vplivajo na zahtevane donosnosti obveznic, njihove tržne cene in stroške zadolževanja držav.
Na valutnem trgu bi lahko odločnejša politika ECB zagotovila dodatno podporo evru. Vendar bo gibanje evropske valute odvisno tudi od denarne politike ameriške centralne banke Federal Reserve, gibanja dolarja in širših mednarodnih gospodarskih razmer.
Za vlagatelje bo zato pomembno predvsem razmerje med inflacijo, pričakovanimi obrestnimi merami in gospodarsko rastjo.
December bo ključen za denarno politiko
Izjava Philipa Lana pomeni pomemben premik v komunikaciji ECB pred zadnjim letošnjim zasedanjem.
Centralna banka sicer še ni sprejela dokončne odločitve, vendar postaja možnost dodatnega zvišanja obrestnih mer vse bolj izpostavljena v razpravah med njenimi predstavniki.
V prihodnjih tednih bodo posebno pozornost pritegnili novi podatki o inflaciji, cenah energentov in gospodarski aktivnosti v evrskem območju.
Osrednje vprašanje za ECB ostaja, ali so trenutni inflacijski pritiski zgolj posledica dražjih energentov ali pa se že prenašajo v širšo strukturo cen.
Odgovor bo pomembno vplival na prihodnjo smer evropske denarne politike, stroške financiranja in razpoloženje na finančnih trgih ob koncu leta 2026.
Preberite tudi
Inflacijski šok v ZDA: kaj višja inflacija pomeni za finančne trge?
