Krediti 2027: Banka Slovenije zaostruje pogoje

Kratek opis: Banka Slovenije je potrdila spremembo minimalne kreditne sposobnosti, ki bo začela veljati januarja 2027. Posameznikom bo po plačilu vseh kreditnih obveznosti moralo ostati 840 evrov, kar je 95 evrov več kot doslej. Sprememba odpira vprašanje, ali Slovenija uvaja strožja pravila kreditiranja kot druge razvite države.

Kaj se spreminja v Sloveniji?

Banka Slovenije je 10. novembra 2026 dokončno potrdila zvišanje minimalnega zneska, ki mora kreditojemalcu ostati po plačilu vseh kreditnih obveznosti.

Ukrep velja za stanovanjske in potrošniške kredite. Poleg tega ostaja v veljavi omejitev, po kateri skupni stroški servisiranja dolga praviloma ne smejo presegati 50 % priznanega neto dohodka. Za vzdrževane družinske člane je treba zagotoviti še dodatna sredstva.

Koliko manj kredita bo mogoče dobiti?

Najbolj neposreden učinek je viden pri posameznikih z nižjimi prihodki.

Poglejmo primer osebe brez drugih kreditov in vzdrževanih družinskih članov, ki ji banka prizna 1.000 evrov mesečnega neto dohodka.

−37,3 % manj razpoložljivega mesečnega zneska za odplačevanje kredita.

To je zelo pomembna razlika. Posameznik, ki je po sedanjih pravilih lahko odplačeval 255 evrov mesečnega obroka, bo lahko po novih pravilih namenil samo 160 evrov.

Po ponazoritvenem izračunu, ki ga je objavil Siol, bi lahko oseba s 1.000 evri priznanih prihodkov pri 25-letnem stanovanjskem kreditu in 3-odstotni fiksni obrestni meri dobila približno 20.000 evrov manj posojila.

Zakaj Banka Slovenije spreminja pravila?

Uradna obrazložitev temelji na minimalnih življenjskih stroških, ki jih je izračunalo pristojno ministrstvo, ter pričakovani inflaciji v letih 2026 in 2027.

Cilj je zagotoviti, da gospodinjstva po plačilu kreditnih obveznosti ohranijo dovolj sredstev za osnovne življenjske potrebe.

Vendar ima ukrep tudi drugo plat: višja minimalna meja pomeni manjšo kreditno sposobnost, predvsem pri posameznikih z nižjimi dohodki.

Banka Slovenije ocenjuje, da sprememba ne bo bistveno vplivala na skupno število odobrenih stanovanjskih in potrošniških posojil. Toda učinek na posamezne skupine kreditojemalcev je lahko občutnejši.

Evropska unija: enotnega praga ni

V Evropski uniji ni enotnega zneska, ki bi moral po plačilu kredita ostati vsakemu kreditojemalcu. Države uporabljajo različne modele ocenjevanja kreditne sposobnosti, minimalnih življenjskih stroškov in zadolženosti.

Pomembna novost je evropska direktiva o potrošniških kreditih (EU) 2023/2225, katere uporaba se začne 20. novembra 2026.

Direktiva krepi obveznost preverjanja kreditne sposobnosti, preprečevanja prezadolženosti in varstva potrošnikov. Posebej pomembno je, da mora posojilodajalec pred odobritvijo kredita temeljito oceniti sposobnost potrošnika za izpolnjevanje obveznosti.

To pa ne pomeni, da vse evropske države uvajajo slovenski prag 840 evrov. Evropska ureditev določa skupne standarde, konkretni nacionalni sistemi pa se razlikujejo.

ZDA: drugačen sistem preverjanja

Ameriški kreditni trg uporablja drugačen pristop.

Pri hipotekarnih kreditih velja pravilo Ability-to-Repay, po katerem mora posojilodajalec na podlagi preverjenih podatkov razumno oceniti, ali bo kreditojemalec sposoben odplačevati posojilo.

Pri oceni se upoštevajo:

• višina in stabilnost prihodkov;
• kreditna zgodovina;
• obstoječe finančne obveznosti;
• razmerje med dolgom in prihodki;
• stroški hipoteke, davkov in zavarovanja;
• druga finančna sredstva.

Ameriška ureditev ne določa splošnega zveznega pravila, da mora vsakemu kreditojemalcu po plačilu obrokov ostati enak fiksen znesek, kot ga zdaj uvaja Slovenija.

To pomeni, da je primerjava med državama zanimiva predvsem zaradi različnega načina varovanja kreditne sposobnosti.

Slovenija proti EU in ZDA

Glavna ugotovitev: Slovenija uporablja precej konkretno omejitev razpoložljivega dohodka, medtem ko EU in ZDA v večji meri temeljita na kombinaciji preverjanja prihodkov, obveznosti in sposobnosti odplačevanja.

Druga pomembna sprememba: novi zakon o potrošniških kreditih

Poleg zvišanja minimalnega preostanka je Slovenija sprejela še novi Zakon o potrošniških kreditih

Ta prinaša dodatne spremembe:

• Strožjo zaščito pri sklepanju kreditnih pogodb prek spleta.
• Jasnejše informacije o stroških in pogojih kredita.
• Pravila za nove oblike financiranja, vključno z »kupi zdaj, plačaj pozneje«.
• Prepoved predhodno označenih okenc pri sklepanju pogodb.
• Prepoved nenaročene prodaje kreditov.
• Dodatno zaščito pri težavah z odplačevanjem.
• Omejitve obrestnih mer in določenih stroškov pri potrošniških kreditih.

Zakon je začel veljati 30. oktobra 2026, uporabljati pa se bo začel 30. aprila 2027. Ne smemo ga zamenjevati z novo mejo 840 evrov, ki začne veljati že januarja.

Kaj to pomeni za slovenski nepremičninski trg?

Sprememba prihaja v času, ko je kreditna aktivnost slovenskih gospodinjstev razmeroma visoka.

Po podatkih Banke Slovenije je medletna rast posojil gospodinjstvom julija 2026 znašala 8,5 %, v evrskem območju pa 3,1 %. Pri stanovanjskih posojilih je bila razlika še izrazitejša: 9,7 % v Sloveniji in 3 % v evrskem območju.

To kaže, da je slovenski kreditni trg precej bolj dinamičen od povprečja evrskega območja.

Višji prag kreditne sposobnosti lahko vpliva na povpraševanje po stanovanjih, predvsem pri kupcih, ki se pri financiranju močno zanašajo na bančno posojilo.

Vendar ni mogoče trditi, da bo zaradi tega prišlo do padca cen nepremičnin. Na cene vplivajo tudi ponudba stanovanj, plače, demografija in stroški gradnje.

Sklepna analiza

Slovenija z novim pragom 840 evrov uvaja pomembno spremembo pri dostopnosti bančnega financiranja. Ukrep je namenjen zaščiti gospodinjstev pred prekomerno zadolženostjo, vendar bo za del prebivalstva pomenil manjšo možnost financiranja stanovanj in večjih nakupov.

V primerjavi z EU in ZDA Slovenija uporablja bolj neposredno določeno minimalno mejo preostalega dohodka. Evropska ureditev postavlja skupne standarde, ameriški sistem pa temelji predvsem na preverjanju dejanske sposobnosti odplačevanja.

Najpomembnejše vprašanje za leto 2027 zato ni samo, koliko bodo znašale obrestne mere, ampak tudi, koliko ljudi bo ob novih pravilih sploh še izpolnjevalo pogoje za kredit.

Viri

1. Siol – Banka Slovenije dokončno potrdila strožje pogoje za kredite.
2. Bloomberg Adria – Od januarja težje do kredita.
3. Podjetna Slovenija – Pri 1.000 evrih dohodka bo za obrok ostalo 95 evrov manj.
4. Banka Slovenije – Makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva.
5. EUR-Lex – Direktiva EU 2023/2225.
6. CFPB – Ability-to-Repay Rule.
7. Forbes Slovenija – Nova pravila pri potrošniških posojilih.
8. Banka Slovenije – Pregled makroekonomskih gibanj.
9. Editorial Disclosure & Transparency: https://denarnifokus.com/editorial-disclosure-transparency/