Ameriška inflacija se je oktobra zvišala bolj od pričakovanj, kar krepi možnosti, da bo Federal Reserve decembra ponovno zvišala obrestne mere. Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) se je na mesečni ravni povečal za 0,4 %, medtem ko so analitiki pričakovali 0,3-odstotno rast. Donosnosti ameriških državnih obveznic in vrednost dolarja so se okrepile, vlagatelji pa ponovno ocenjujejo obete za denarno politiko in gibanje finančnih trgov.
◉ Ameriški indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) se je oktobra povečal za 0,4 %, kar je preseglo pričakovanja analitikov, ki so napovedovali 0,3-odstotno rast.
◉ Temeljna inflacija je na mesečni ravni dosegla 0,3 %, predstavniki ameriške centralne banke pa vse glasneje opozarjajo na možnost dodatnega zvišanja obrestnih mer decembra.
◉ Donosnosti ameriških državnih obveznic in vrednost dolarja so se zvišale, zlato, delnice in druge bolj tvegane naložbe pa so se znašle pod dodatnim pritiskom.
Inflacija znova presenetila trge
Najnovejši podatki o inflaciji v ZDA so ponovno zapletli pričakovanja glede prihodnje denarne politike ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed).
Indeks cen življenjskih potrebščin se je oktobra na mesečni ravni zvišal za 0,4 %. To je več od 0,3-odstotne rasti, ki so jo pričakovali ekonomisti. Septembra se je inflacija na mesečni ravni povečala za 0,6 %, zato najnovejši podatek sicer kaže nekoliko počasnejšo rast cen, vendar ta še vedno presega pričakovanja trga.
Še posebej pomembno je gibanje temeljne inflacije, ki iz izračuna izključuje cene hrane in energije. Ta se je oktobra zvišala za 0,3 %, enako kot septembra, medtem ko so analitiki pričakovali 0,2-odstotno rast.
Temeljna inflacija je za centralno banko pomemben kazalnik, saj omogoča boljši vpogled v dolgoročnejše cenovne pritiske, ki niso neposredno povezani z izrazitejšimi nihanji cen energentov in hrane.
Najnovejši podatki tako kažejo, da se inflacijski pritiski v ameriškem gospodarstvu še niso dovolj umirili, da bi lahko finančni trgi zanesljivo pričakovali hitrejše sproščanje denarne politike.
Pri interpretaciji poročila je treba upoštevati tudi statistično posebnost. Ameriški urad za statistiko dela (BLS) zaradi prekinitve zbiranja podatkov med lanskoletno zaporo zvezne vlade ni objavil primerjave oktobrske inflacije z enakim mesecem preteklega leta. Zato so vlagatelji posebno pozornost namenili mesečnim spremembam cen.
Fed ponovno razmišlja o zaostrovanju denarne politike
Inflacijski podatki prihajajo v času, ko se med predstavniki ameriške centralne banke krepijo pomisleki, da bi lahko inflacija ostala povišana dlje, kot so pričakovali.
Guverner Feda Christopher Waller je izrazil podporo možnosti dodatnega zvišanja ključne obrestne mere na decembrskem zasedanju. Opozoril je tudi, da bi bilo ob nadaljnjem poslabšanju inflacijskih razmer smiselno razmisliti o odločnejšem ukrepu.
Običajno zvišanje za 0,25 odstotne točke bi pomenilo nadaljevanje postopnega zaostrovanja denarne politike, medtem ko bi zvišanje za 0,50 odstotne točke predstavljalo izrazitejši odziv centralne banke na vztrajnejše inflacijske pritiske.
Najnovejše poročilo o inflaciji je okrepilo pričakovanja, da bi lahko Fed decembra ponovno zvišal obrestne mere.
Tržna pričakovanja, oblikovana na podlagi cen finančnih instrumentov, so po objavi podatkov nakazovala visoko verjetnost zvišanja za 0,25 odstotne točke. Vlagatelji so začeli upoštevati tudi možnost dodatnih zvišanj v začetku prihodnjega leta.
Vendar pričakovanja finančnih trgov niso enaka odločitvi centralne banke. Končna odločitev bo odvisna od prihodnjih podatkov o inflaciji, zaposlenosti in gospodarski aktivnosti ter ocene članov odbora Feda.
Centralna banka se tako sooča z zahtevnim ravnotežjem. Višje obrestne mere lahko pomagajo omejiti povpraševanje in umiriti rast cen, vendar hkrati povečujejo stroške zadolževanja za gospodinjstva in podjetja ter lahko zavirajo gospodarsko rast.
Donosnosti ameriških obveznic rastejo
Odziv finančnih trgov je bil posebej izrazit na trgu ameriških državnih obveznic.
Donosnost dvoletne ameriške državne obveznice, ki je zelo občutljiva na pričakovanja glede kratkoročne denarne politike, se je zvišala za približno 13 bazičnih točk na 4,68 %.
Donosnost desetletne ameriške državne obveznice je pridobila približno 7,6 bazične točke in dosegla 4,94 %.
Pri obveznicah velja obratno razmerje med ceno in donosnostjo: ko zahtevana donosnost raste, tržna cena že izdanih obveznic praviloma pada.
Premik kaže, da vlagatelji ponovno ocenjujejo prihodnjo pot obrestnih mer v ZDA. Če bo inflacija ostala vztrajna, bo imel Fed manj prostora za zniževanje obrestnih mer, kar lahko pomeni daljše obdobje restriktivne denarne politike.
Višje donosnosti državnih obveznic vplivajo tudi na širše finančne pogoje. Posledice se lahko pokažejo pri hipotekarnih obrestnih merah, stroških financiranja podjetij in vrednotenju različnih naložbenih razredov.
Za delniške trge je posebej pomembno, da višje donosnosti obveznic povečujejo privlačnost naložb s fiksnim donosom. Posledično se lahko zmanjša zanimanje za delnice, zlasti za podjetja, katerih vrednotenja temeljijo na pričakovanih dobičkih v bolj oddaljeni prihodnosti.
Močnejši dolar pritiska na svetovne trge
Po objavi inflacijskih podatkov se je okrepil tudi ameriški dolar.
Indeks ameriškega dolarja (DXY), ki meri vrednost dolarja v primerjavi s košarico najpomembnejših svetovnih valut, se je zvišal za približno 0,3 % na 102,05 točke.
Razmerje med obrestnimi merami in valutnimi trgi je posebej pomembno v obdobjih spreminjanja pričakovanj glede denarne politike.
Če vlagatelji pričakujejo, da bodo ameriške obrestne mere ostale višje kot v drugih večjih gospodarstvih, lahko postanejo dolarska sredstva privlačnejša zaradi višjih pričakovanih donosov.
To lahko poveča povpraševanje po ameriški valuti in dodatno okrepi njen položaj na svetovnih valutnih trgih.
Močnejši dolar ima tudi širše posledice za svetovno gospodarstvo. Surovine, ki se večinoma vrednotijo v ameriških dolarjih, postanejo za kupce z drugimi valutami dražje, kar lahko vpliva na njihovo povpraševanje.
Za države v razvoju lahko močnejši dolar pomeni tudi višje stroške servisiranja dolga, izraženega v ameriški valuti, ter zahtevnejše pogoje financiranja.
Odziv valutnega trga tako ne odraža zgolj pričakovanj glede naslednje odločitve Feda, temveč tudi širši vpliv ameriške denarne politike na globalne finančne tokove.
Delniški trgi pod pritiskom višjih obrestnih mer
Inflacijski podatki so poslabšali tudi kratkoročno razpoloženje na ameriških delniških trgih.
Terminske pogodbe na indeks Nasdaq 100 so po objavi podatkov izgubile približno 1,4 %, terminske pogodbe na indeks S&P 500 pa okoli 0,8 %.
Glavni razlog za negativen odziv so vse močnejša pričakovanja, da bodo obrestne mere ostale visoke dlje, kot so vlagatelji predvidevali pred objavo poročila.
Posebej občutljiva so tehnološka podjetja, saj velik del njihovega vrednotenja temelji na pričakovanih prihodnjih prihodkih in dobičkih.
Ko se zahtevana donosnost zvišuje, se zmanjšuje sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov. To lahko povzroči pritisk na vrednotenja podjetij, tudi če njihovo poslovanje ostaja stabilno.
Višji stroški financiranja lahko dodatno obremenijo podjetja z večjimi dolžniškimi obveznostmi ali izrazitimi potrebami po novih naložbah.
Vendar odziv ni enak v vseh gospodarskih panogah. Nekatere finančne institucije lahko v določenih okoliščinah izkoristijo višje obrestne mere, medtem ko so podjetja z močnimi bilancami in stabilnimi denarnimi tokovi lahko odpornejša na zaostrene finančne pogoje.
Nadaljnje gibanje delniških trgov bo zato odvisno tudi od poslovnih rezultatov podjetij, stanja na trgu dela in širših gospodarskih razmer.
Zlato izgublja zaradi višjih donosnosti
Zlato se je po objavi inflacijskih podatkov znašlo pod izrazitejšim prodajnim pritiskom. Njegova cena je upadla za približno 2 % na okoli 4.057 dolarjev za unčo.
Na prvi pogled bi lahko pričakovali, da bo višja inflacija podpirala povpraševanje po zlatu, saj vlagatelji plemenito kovino tradicionalno obravnavajo kot hranilca vrednosti v obdobjih zmanjševanja kupne moči denarja.
Vendar je povezava med inflacijo in ceno zlata precej bolj zapletena.
Zlato ne prinaša obresti ali dividend. Ko se donosnosti državnih obveznic zvišujejo, postajajo naložbe, ki ustvarjajo obrestne prihodke, relativno privlačnejše.
To lahko zmanjša zanimanje za plemenito kovino, zlasti kadar se hkrati krepi ameriški dolar.
Močnejši dolar namreč pomeni, da je zlato, izraženo v ameriški valuti, dražje za kupce, ki uporabljajo druge valute.
Najnovejši odziv kaže, da vlagatelji trenutno večjo težo namenjajo posledicam inflacije za denarno politiko kot tradicionalni vlogi zlata kot zaščite pred rastjo cen.
Če bi se inflacija ohranjala na povišani ravni, realne obrestne mere pa bi še naprej rasle, bi to lahko predstavljalo dodatno oviro za ceno zlata.
Po drugi strani bi morebitno poslabšanje gospodarskih razmer ali povečanje finančne negotovosti lahko ponovno okrepilo povpraševanje po varnejših naložbah.
Obvezniški trg prilagaja pričakovanja glede decembra
Najnovejši podatki o inflaciji so spremenili tudi razmerje med tveganji na trgu državnih obveznic.
Krajše ročnosti obveznic se praviloma hitreje odzivajo na pričakovanja glede prihodnjih odločitev centralne banke. Daljše ročnosti pa poleg obrestnih mer odražajo tudi pričakovanja glede dolgoročne inflacije, gospodarske rasti in zadolževanja države.
Rast donosnosti tako pri dvoletnih kot desetletnih ameriških obveznicah kaže, da vlagatelji ponovno ocenjujejo trajanje obdobja restriktivne denarne politike.
Višje donosnosti lahko povzročijo izgube za obstoječe imetnike obveznic, zlasti pri vrednostnih papirjih z daljšo zapadlostjo.
Hkrati pa novo izdane obveznice postajajo privlačnejše, saj vlagateljem ponujajo višji donos.
Za institucionalne vlagatelje je zato vse pomembnejše spremljanje obrestnega tveganja, trajanja naložb in razmerja med inflacijskimi pričakovanji ter realnimi donosnostmi.
Kriptotrgi postajajo občutljivejši na obrestno politiko
Spremembe pričakovanj glede ameriške denarne politike vplivajo tudi na trg kriptovalut, predvsem prek likvidnosti, gibanja dolarja in pripravljenosti vlagateljev na prevzemanje tveganj.
Bitcoin in druge digitalne valute ne ustvarjajo klasičnih obrestnih prihodkov. Ko državne obveznice ponujajo višje donosnosti, se lahko zanimanje za bolj tvegane naložbe zmanjša.
Močnejši dolar lahko dodatno zaostri finančne pogoje na mednarodnih trgih in vpliva na razpoložljivost kapitala.
Vendar povezava med obrestnimi merami in cenami kriptovalut ni vedno neposredna. Na trg digitalnih sredstev vplivajo tudi institucionalni prilivi, povpraševanje po borzno trgovanih skladih (ETF), pozicioniranje vlagateljev, regulativne spremembe in razvoj same kriptoindustrije.
Kljub temu vztrajna inflacija in možnost dodatnega zvišanja obrestnih mer ustvarjata manj ugodno makroekonomsko okolje za špekulativne naložbe.
Če bo Fed nadaljeval zaostrovanje denarne politike, bi lahko kriptotrge dodatno obremenili manjša likvidnost in višji stroški financiranja.
Nasprotno pa bi morebitno umirjanje inflacije lahko spremenilo pričakovanja glede obrestnih mer in izboljšalo razpoloženje na trgih tveganih naložb.
Vlagatelji čakajo na nove gospodarske podatke
Po oktobrskem inflacijskem presenečenju bo pozornost finančnih trgov usmerjena predvsem v naslednje objave ameriških gospodarskih kazalnikov.
Med najpomembnejšimi bodo:
- Inflacija: Novi podatki o indeksu cen življenjskih potrebščin in cenah proizvajalcev bodo pokazali, ali se cenovni pritiski umirjajo ali ponovno krepijo.
- Trg dela: Gibanje zaposlenosti in plač bo vplivalo na oceno gospodarske odpornosti ter prostor za nadaljnje zaostrovanje denarne politike.
- Donosnosti obveznic: Nadaljnja rast donosnosti bi nakazovala, da trg še naprej upošteva možnost višjih obrestnih mer.
- Ameriški dolar: Nadaljnja krepitev valute bi lahko povzročila dodaten pritisk na surovine, trge v razvoju in mednarodne kapitalske tokove.
- Sporočila Feda: Izjave predstavnikov centralne banke bodo pomembne za razumevanje podpore morebitnemu decembrskemu zvišanju obrestnih mer.
Ker oktobrska medletna primerjava inflacije ni bila objavljena, bodo naslednji razpoložljivi podatki še posebej pomembni za jasnejšo oceno dolgoročnejšega gibanja cen.
Decembrska odločitev o obrestni meri bi lahko spremenila razpoloženje na trgu
Oktobrski inflacijski podatki so okrepili pričakovanja o nadaljnjem zaostrovanju denarne politike v ZDA.
Fed mora preprečiti, da bi se vztrajna inflacija dolgoročno zasidrala v gospodarstvu, hkrati pa se izogniti pretiranemu zaviranju zaposlovanja in gospodarske rasti.
Za finančne trge bodo posledice segale precej dlje od naslednjega zasedanja centralne banke. Obrestne mere vplivajo na vrednotenje obveznic, delniške indekse, valutne tečaje, cene surovin in dostopnost kapitala v svetovnem finančnem sistemu.
Kombinacija višje inflacije od pričakovane, rasti donosnosti ameriških državnih obveznic in močnejšega dolarja kaže, da vlagatelji v zaključek leta vstopajo z bolj previdnimi pričakovanji glede denarne politike.
Decembrsko zasedanje Feda tako postaja eden pomembnejših dogodkov za svetovne finančne trge.
Ali se bo centralna banka odločila za zvišanje obrestne mere za 0,25 odstotne točke, razmislila o izrazitejšem ukrepu ali ohranila obstoječo raven, bo odvisno od podatkov o inflaciji in zaposlenosti, ki bodo na voljo pred sprejetjem odločitve.
Za zdaj pa oktobrsko poročilo kaže, da so pričakovanja o hitrejšem sproščanju denarne politike postala precej manj zanesljiva.
Preberite tudi:
– MARA prodal 13.597 bitcoinov za 1,1 milijarde dolarjev
Ameriški rudar Bitcoinov MARA prodaja svoje kriptosredstvo, zmanjšuje zadolženost in preusmerja kapital v infrastrukturo za umetno inteligenco.
Viri
- Reuters – Odziv svetovnih finančnih trgov na inflacijske podatke
- Bloomberg – Analiza ameriške inflacije in pričakovanj glede denarne politike.
- Investing.com – Pregled odziva finančnih trgov na oktobrski CPI.
- U.S. Bureau of Labor Statistics – Podatki o indeksu cen življenjskih potrebščin.
- Federal Reserve – Izjave predstavnikov ameriške centralne banke.
- Denarni Fokus – Uredniška politika in transparentnost
