Zlato in srebro v vzponu: ETF in centralne banke

Zlato in srebro sta v prvem tednu novembra zabeležila najmočnejšo tedensko rast po avgustu. Kljub petkovemu umiku cen ostaja povpraševanje po plemenitih kovinah visoko, predvsem zaradi nakupov centralnih bank in prilivov v borzne sklade ETF. Goldman Sachs je medtem znižal napoved cene zlata za konec leta 2026 na 4.150 dolarjev za unčo.

◉ Cena zlata se je v tednu zvišala za 4,60 odstotka, srebro pa je pridobilo 5,51 odstotka. Obe kovini sta tako dosegli najmočnejšo tedensko rast po avgustu.

◉ Svetovni skladi ETF, kriti s fizičnim zlatom, so oktobra zabeležili 2,7 milijarde dolarjev neto prilivov. Skupne zaloge so dosegle rekordnih 4.275 ton.

◉ Evropski skladi so bili oktobra vodilni po prilivih v zlate ETF, medtem ko nakupi centralnih bank še naprej predstavljajo pomemben dolgoročni dejavnik povpraševanja.

◉ Goldman Sachs je znižal napoved cene zlata za konec leta 2026 s 4.650 na 4.150 dolarjev za unčo zaradi pričakovanj o strožji denarni politiki ameriške centralne banke.

Zlato in srebro prekinila niz izgub

Trg plemenitih kovin je prvi novembrski teden zaključil z izrazitim okrevanjem. Zlato in srebro sta po treh zaporednih tednih padcev ponovno pritegnila zanimanje vlagateljev, tedenska rast pa je bila najmočnejša po avgustu.

Terminske pogodbe na zlato so se v petek zaključile pri približno 4.064,50 dolarja za trojsko unčo, kar je pomenilo 4,60-odstotno rast na tedenski ravni. Srebro je bilo še uspešnejše. Njegova cena je sejo zaključila pri približno 51,80 dolarja za unčo, s čimer je v tednu pridobilo 5,51 odstotka.

Petkovo trgovanje je sicer prineslo umik cen, vendar ta ni izničil večine predhodnih pridobitev.

Na gibanje plemenitih kovin je vplivalo več dejavnikov. Med njimi so bile spremembe pričakovanj glede ameriške denarne politike, gibanje dolarja in donosnosti ameriških državnih obveznic ter izboljšanje razpoloženja na nekaterih svetovnih trgih.

Zlato je imelo podporo predvsem v naložbenem povpraševanju in svoji vlogi hranilca vrednosti. Srebro pa ima nekoliko drugačno tržno dinamiko, saj poleg naložbenega povpraševanja pomembno vlogo igra tudi njegova industrijska uporaba.

Zato se lahko ceni obeh kovin odzivata različno na spremembe gospodarskih pričakovanj.

Centralne banke ostajajo pomemben kupec zlata

Med najpomembnejšimi dolgoročnimi dejavniki na trgu zlata ostajajo nakupi centralnih bank.

Po podatkih Svetovnega sveta za zlato (World Gold Council) so centralne banke v tretjem četrtletju 2026 neto kupile 321 ton zlata. To je 42 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in največ po zadnjem četrtletju leta 2024.

V prvih devetih mesecih leta so skupni neto nakupi centralnih bank dosegli 675 ton.

Takšno povpraševanje odraža širšo strategijo diverzifikacije mednarodnih rezerv. Nekatere države želijo zmanjšati odvisnost od posameznih valut in tradicionalnih finančnih instrumentov ter povečati delež zlata v svojih rezervah.

Zlato ima v portfeljih centralnih bank posebno vlogo. Za razliko od državnih obveznic ne prinaša obresti, vendar hkrati ni neposredna terjatev do druge države ali izdajatelja.

Zaradi tega ostaja pomembno sredstvo za razpršitev rezerv v obdobjih geopolitične negotovosti, sprememb v mednarodnem finančnem sistemu in povečanih makroekonomskih tveganj.

Najnovejši podatki potrjujejo, da institucionalno povpraševanje ostaja eden ključnih temeljev trga zlata, tudi kadar se kratkoročno razpoloženje vlagateljev spreminja.

Zlati ETF dosegli rekordne zaloge

Pomemben vir povpraševanja so bili tudi borzno trgovani skladi ETF, kriti s fizičnim zlatom.

Po podatkih Svetovnega sveta za zlato so ti skladi oktobra zabeležili približno 2,7 milijarde dolarjev neto prilivov. To je bil že četrti zaporedni mesec pozitivnih prilivov.

Skupne količine zlata v svetovnih ETF so se povečale za približno 19 ton in dosegle rekordnih 4.275 ton.

Po regijah so bili najaktivnejši evropski skladi, ki so oktobra zabeležili približno 1,8 milijarde dolarjev prilivov. Azijski skladi so pridobili dodatnih 1,3 milijarde dolarjev, medtem ko so severnoameriški skladi zabeležili približno 512 milijonov dolarjev neto odlivov.

Posebej zanimiva je regionalna razporeditev povpraševanja. Evropski vlagatelji so predstavljali največji prispevek k oktobrskim prilivom, kar kaže na nadaljnje zanimanje za zlato kot instrument razpršitve naložbenih portfeljev.

Skupni neto prilivi v svetovne zlate ETF so od začetka leta dosegli približno 41 milijard dolarjev.

Pri interpretaciji podatkov je pomembno razlikovati med količino fizičnega zlata v skladih in vrednostjo njihovega premoženja. Vrednost sredstev ETF se lahko zmanjša tudi takrat, ko skladi povečujejo količino zlata, če se njegova tržna cena zniža.

Goldman Sachs znižal napoved cene zlata

Kljub močnemu tedenskemu okrevanju so nekateri večji finančni akterji postali previdnejši glede kratkoročnih obetov.

Goldman Sachs je napoved cene zlata za konec leta 2026 znižal s 4.650 na 4.150 dolarjev za trojsko unčo.

Glavni razlog za spremembo so pričakovanja o strožji denarni politiki ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) in možnosti, da bodo obrestne mere ostale višje dlje, kot je bilo predhodno pričakovano.

Višje obrestne mere praviloma zmanjšujejo privlačnost zlata, saj kovina ne prinaša obrestnih prihodkov ali dividend. Ko donosnosti državnih obveznic rastejo, se povečujejo tudi oportunitetni stroški imetništva zlata.

Dodaten pritisk lahko povzroči močnejši ameriški dolar. Ker se zlato na svetovnih trgih večinoma obračunava v dolarjih, njegova rast običajno pomeni višje stroške za kupce z drugimi valutami.

Goldman Sachs je znižal tudi svojo napoved za konec leta 2027, in sicer s 5.400 na 4.800 dolarjev za unčo.

Sprememba napovedi kaže na vse večjo napetost med dolgoročnimi dejavniki, ki podpirajo povpraševanje po zlatu, in kratkoročnimi vplivi denarne politike.

Petkov padec razkril občutljivost trga

Petkovo trgovanje je pokazalo, kako hitro lahko makroekonomski podatki spremenijo razpoloženje na trgu plemenitih kovin.

Objava močnejših od pričakovanj podatkov o zaposlenosti v ZDA je povečala pričakovanja, da bi lahko Fed decembra ponovno zvišal obrestne mere.

Donosnosti ameriških državnih obveznic in vrednost dolarja so se odzvale z rastjo, kar je zmanjšalo podporo zlatu in srebru.

Dogajanje potrjuje, da ameriška gospodarska statistika ostaja eden ključnih dejavnikov kratkoročnega gibanja cen plemenitih kovin.

Podatki o zaposlenosti, inflaciji in denarni politiki neposredno vplivajo na pričakovanja glede realnih obrestnih mer, gibanje valut ter zanimanje vlagateljev za varnejše naložbe.

Tudi kadar dolgoročno povpraševanje ostaja močno, lahko kratkoročno gibanje cen določajo predvsem spremembe pričakovanj glede obrestnih mer.

Dva različna dejavnika oblikujeta trg plemenitih kovin

Najnovejše gibanje cen razkriva dva nasprotujoča si vpliva, ki bosta pomembno zaznamovala nadaljnji razvoj trga zlata in srebra.

Na eni strani ostajajo nakupi centralnih bank, rekordne zaloge v ETF in razpršitev naložbenih portfeljev dejavniki, ki podpirajo zlato.

Na drugi strani pa strožja denarna politika ameriške centralne banke, močnejši dolar in višje donosnosti obveznic ustvarjajo ovire za nadaljnjo rast.

Srebro ima dodatno industrijsko komponento, zato je njegovo gibanje povezano tudi s pričakovanji glede proizvodnje, elektronike, energetike in drugih industrijskih dejavnosti.

Za svetovne trge surovin bo zato pomembno spremljati, ali bo institucionalno povpraševanje lahko ohranilo svojo moč ob spreminjajočih se monetarnih razmerah.

Najnovejša rast potrjuje, da zanimanje za plemenite kovine ostaja izrazito. Vendar znižanje Goldman Sachsove napovedi opozarja, da močno povpraševanje še ne pomeni neprekinjene rasti cen.

V prihodnjih tednih bodo pomembno vlogo imeli novi ameriški inflacijski podatki, pričakovanja glede odločitev Feda ter nadaljnji podatki o nakupih centralnih bank in prilivih v zlate ETF.

Preberite tudi

AI infrastruktura postaja energetski posel – kako širitev umetne inteligence spreminja energetske trge in ustvarja novo povpraševanje po električni energiji.